Nala | samojedka-nala

Nala

Nala je moja prva psička, k nam je prišla, ko sem dopolnila 11 let. Zaradi trme in svojeglavosti veljajo samojedi za pse, ki niso ravno primerni za začetnike. In ravno zaradi tega je bilo delo z njo zelo zahtevno. Že pri treh mesecih, je prvič ušla. Še zdaj se spomnim, kako se mi je " smejala " v obraz, ko je nisem mogla vloviti. Spomnim se svoje jeze, joka in obupa. Po štirih letih iskanja pravilne metode imam zdaj končno ubogljivo psičko. Res je, da je še vedno zelo plašna. Vzrediteljica Marta Bandur je potrdila mojo slutnjo, da je to zaradi tega, ker so nam jo trgovci dali prehitro, pri samo 4 in pol tednih. Zato so posledice vidne še zdaj. Vendar sama vem, da je veliko bolje, napredek se opazi, saj ogromno vadiva. Zdaj že lahko grem z njo v mesto, med množico ljudi. Kaj takega si pred letom dni, niti v sanjah ne bi mogla predstavljati.

Otroštvo: Nalino otroštvo sva preživeli ob pohajanju po gozdu, kjer sva spoznavali druge pse. Tudi na travniku se je zelo zabavala ob igri z drugimi psi. Takrat še nisem imela izkušenj s psi, zato me še zdaj včasih "tepe" njena trma. Ampak se splača, ko vidim kakšen napredek sva dosegli. Še zdaj se spomnim kako sva se sankali z mojo prijateljico in skupaj z drugimi otroci. Takrat sem jo kot 2 meseca staro psičko vzela tudi v trgovino Tuš, pa saj ni noben kompliciral, ker je bila ja čisto mala. Kajti zunaj je nisem mogla pustiti, ker nisem niti načrtovala, da bom šla v trgovino. Z psičko v naročju sem bila priča mnogim začuenim in lepim pogledom. Vse to se je dogajalo pozimi.
Spomnim se prvega dneva, ko je prišla k nam domov. Mama mi žal ni pustila, da ponoči spi pri meni, ker bi potrebo opravila kar v sobi ( bila je stara 4 tedne in pol in zato še ni smela ven). Jokala je celo noč. Celo noč sem bedela, nato pa sm šla okrog petih zjutraj k njej in jo potolažila. Potem je v kuhnji ob meni zaspala. Jaz pa sem vso noč bedela ob njej. Spomnim se naslednjega dneva. Morala sem spati. Zato sem šla v kuhinjo k Nali in ji rekla " Ne jokat ponoči, bodi pridna!" In na moje veliko začudenje smo od takrat imeli mir! Pri njenih 4 mesecih je šla na sterilizacijo. Zahvala gre veterinarju, ki nam je povedal resnico o sterilizaciji in koliko zmanjšaš možnost za raka, če daš psičko sterilizirati PRED prvo gonitvijo. In seveda gre zahvala tudi moji mami, ki je plačala sterilizacijo. Vmes sva doživeli tudi slabe izkušnje. Ko je bila še mala, se je za njo zagnal črn pes, od takrat se jih je vstrajno bala. Zato je bilo na meni, da ji ponovno vlijem zaupanje v črne pse. Kar mi je tudi uspelo. Zdaj jih obožuje! Doživeli sva mnogo lepih dogodivščin in tudi ta manj ljubih.

O Nali: Nalo lahko opišem, kot psičko prijazno do vseh. Kot psičko, ki zna preizkušati meje, svojo inteligenco obračati sebi v prid. Pa vendar je psička, ki ji ni enake. Je izredno inteligentna. Obožuje pse vseh velikosti, vendar je malce nezaupljiva in se jim tudi podredi. Velika je okrog 58 cm in ima okrog 26 kg. Nala obvlada pasje trike, saj sem jo to učila že od malega. Zna trikce kot so: "Odpri vrata," "odpri pralni stroj ", " skok skozi obroč", "skok čez palico" , " lajaj", " prosi" , " levo tačko" , " desno tačko" " obe hkrati", ... Še mnogo drugih. Tile kar sem jih naštela so samo najtežji. Zelo rada hodi na morje, kjer se rada hladi v vodi, z nami je šla tudi na Bled, Bohinj, Vogel, Kranjsko Goro, Pohorje... Vglavnem vzamemo jo na vse izlete. Pri njenih treh letih je žal morala v enem mesecu na kar dve operaciji... Vendar je na srečo lepo prestala, imela je namreč kožnega raka in sečne kamne.

Nala mi ob najtežjih trenutkih polepšuje vsakdan. Kot sem rekla je psička, ki ji ni enake. Dokazuje mi, da je življenje lepo in da ga je potrebno zajeti s polno žlico.